nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Maja igra njegovo mater, nikakor ne postarano, nobene aluzije na Hitchockov Psiho ni, gre prej za vrstnico in brezčasen princip, ravno njena skrivnostnost in smehljaj, potem pa nenadne žlehtnobne, natančne diverzije, nagajanja, jo delajo neujemljivo, na tisti zadeti meji med verjetnim, verističnim, in prividnim, brezčasnim, travmatičnim. , in so korektni ljudje našega časa, živahni, normalni.
Uprizoritev je s premišljeno zastavljenimi mejami in rahlimi zgostitvami iz besedila potegnila več, kot smo pričakovali, ostala zvesta njegovi temeljni intenci in hkrati z vsem rešpektom prekrižarila manj razumljiva mesta, ohranila tako enigmatičnost kot verjetnost, verizem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani