nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Uprizoritev se začne in vztraja v počasnem tempu, kot da je vse prilagojeno blagi retardiranosti, z natančno izdelanimi detajli, predhodi in menjave tudi sicer živahnih, celo prenapetih ostalih kot da obtičijo v tem vatastem in pridušenem okolju, ki ni podkleteno brez splošne humorne distance. Tempo narekuje Lotos kot; nedoločen, štorast, z znižanim odzivnim pragom, z zakasnelimi reakcijami, pa še temi pridušenimi, z glasom, ki je trepetav, ki se lomi sredi stavka, in nedvomno gre za premišljeno, skoraj minimalistično igro z nizko amplitudo in natančno nastavljenimi mejami, ki nikoli ne uide v všečnost ali karikaturo. Maja igra njegovo mater, nikakor ne postarano, nobene aluzije na Hitchockov Psiho ni, gre prej za vrstnico in brezčasen princip, ravno njena skrivnostnost in smehljaj, potem pa nenadne žlehtnobne, natančne diverzije, nagajanja, jo delajo neujemljivo, na tisti zadeti meji med verjetnim, verističnim, in prividnim, brezčasnim, travmatičnim.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani