nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Po vsem skozi, kar je šla Komunistična partija tudi sama - z veliko kulturno revolucijo vred, nato pa tudi pokolom na Trgu nebeškega miru -, ji je bil pravzaprav blizu selektivni spomin, in vse dokler se je v obdobju svojih modernizacij in odpiranja v zunanji svet opirala na japonsko gospodarsko moč in finančno pomoč, so bile strahote »žensk za tolažbo« zadnja stvar, s katero bi hotela pokvariti pragmatično ozračje v odnosih s sosednjo državo. Tako je moral eden od najgrozljivejših pojavov kolonialne dobe čakati vse do leta 1983, ko je nekdanji cesarski častnik Kijosada Jošida v knjigi Moji vojni zločini: prisila nad Korejci priznal, da je neposredno po nalogu japonskega vojaškega poveljstva na silo odvažal dekleta s korejskega otoka Džedžu in jih dobavljal »postajam za tolažbo« za vojake. Znova je minila vrsta let zmede in šele po tistem, ko je časnik Asaki Šimbun skozi vse leto 1991 objavljal pričevanja iz njegovih spominov, se je razprava o spolnih
sužnjah končno odprla v javnosti in utemeljevanje japonske vlade, da je šlo za »prostovoljke« ali za zasebne bordele, ki so bili naključno na poti cesarskim vojakom, je bila postavljena pred zid.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani