nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Po drugi strani je François Dervieux, Garrelov alter ego, pretirano apatičen in krhek, namesto s filmom se ukvarja s poezijo, njegova ljubimka je kiparka, prijatelj slikar, umetniško so navdahnjeni celo policaji; skratka o cinefiliji, ki je poganjala celotno generacijo - vključno z Garrelom, za katerega druge vrste umetnosti sploh niso obstajale in kar so najlepše ilustrirali Bertoluccijevi Sanjači (2003) -, ni niti govora.
Redna ljubimca lahko jemljemo kot Garrelov odgovor na precej bolj populistične, a šarmantne Sanjače, v katerih je Bertolucci majske dogodke speljal prek vizure »seks, droge in rokenrol« in kjer je prav tako nastopal Louis Garrel. Da ne bo pomote, vse tri stvari vpelje in neguje tudi Philippe Garrel, toda v precej bolj realističnih in brez Bertoluccijevega senzacionalizma; očitno mu je veliko ljubši Italijanov zgodnji opus, saj junakinja Lilie sprašuje po filmu Pred revolucijo (1964), nakar se obrne v kamero in po zlogih izgovori Bertoluccijevo ime.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani