nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Garrelov, izven redko videni in še redkeje obravnavani opus, se je z Ljubimcema prvič neposredno naslonil na izkušnjo maja '68 in čas režiserjeve formacije, toda težko bi rekli, da je film zares avtobiografski. Nekateri indici potrjujejo avtobiografsko noto, drugi jih ovržejo; v filmu nastopata režiserjev sin Louis in oče Maurice, slišimo glasbo Nico, junaki izdatno uživajo droge, prisotna je generalna melanholija v slogu, »izgubili smo revolucijo, a smo ob tem vsaj uživali«. Po drugi strani je François Dervieux, Garrelov alter ego, pretirano apatičen in krhek, namesto s filmom se ukvarja s poezijo, njegova ljubimka je kiparka, prijatelj slikar, umetniško so navdahnjeni celo policaji; skratka o cinefiliji, ki je poganjala celotno generacijo - vključno z Garrelom, za katerega druge vrste umetnosti sploh niso obstajale in kar so najlepše ilustrirali Bertoluccijevi Sanjači (2003) -, ni niti govora.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani