nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Navadna ljubimca se dogaja leta 1968, v času med študentskimi demonstracijami in po njih, v »obdobju praznine« in porušenih iluzij, v času, ko je Philippe Garrel še kot najstnik posnel svoje prve celovečerne filme. Garrelov, izven redko videni in še redkeje obravnavani opus, se je z Ljubimcema prvič neposredno naslonil na izkušnjo maja '68 in čas režiserjeve formacije, toda težko bi rekli, da je film zares avtobiografski. Nekateri indici potrjujejo avtobiografsko noto, drugi jih ovržejo; v filmu nastopata režiserjev sin Louis in oče Maurice, slišimo glasbo Nico, junaki izdatno uživajo droge, prisotna je generalna melanholija v slogu, »izgubili smo revolucijo, a smo ob tem vsaj uživali«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani