nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Uprizoritev Služkinj v prevodu in režiji de Bree v ljubljanski Mali drami je prava slogovna bravura, in to tako po zaslugi vseh treh nastopajočih (Claire je Škof, Solange, Gospa pa Svete) kot njihovega natančnega režijskega vodstva. Situacija preoblačenja v gospo oziroma zamenjave vlog med služkinjama, z dodatnim »zapletom«, ki ga v igro prinaša zasedba moških igralcev v ženske vloge (kar je bila sicer Genetova želja in je že nekaj časa tudi uprizoritvena konvencija), nato pričakovanja gospejine vrnitve, pa razrešitve skorajda kriminalne intrige, ki sta jo spletli služkinji, je uprizorjena z nekakšno vzhičenostjo, vibrirajočim patosom, ki pa ni nikdar zgolj emotiven, temveč prej fizičen, na meji nevrotičnega, na trenutke tudi patološkega, in kot tak »globinski« oziroma z možnostjo dramatičnega učinka. Telesa treh nastopajočih prehajajo v medsebojne odnose v nenehnih trzljajih,, katerih podlaga sta nemara zgolj naznačeni, reducirani (baročni ali salonski) slog oziroma
konvencionalna psihološka dinamika, vendar "hipermotorika" igralcev oboje v temelju krši, drobi, dekonstruira, tako da pred nami ostajajo samo še nekakšne telesne kreature, sheme, izrastki, ki se po eni strani odmikajo človeškemu kot takemu, po drugi strani brišejo vsakršne spolne meje in po tretji strani v najintenzivnejših trenutkih uprizorijo neko novo dramo elementarno človeškega oziroma njegovega manka, točneje, ne-človeškega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani