nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Kronist in neusmiljeni kritik New , ki ga je v začetnih filmih razgalil tudi skozi svoje italijansko poreklo (odraščal je v newyorškem predelu Little Italy), si je renome pridobil v sedemdesetih letih, najprej z Ulicami zla (Mean Streets, 1973) in Taksistom (Taxi Driver, 1976), naturalističnima postvietnamskima freskama newyorškega življenja, in prvi udarni val končal s Pobesnelim bikom (Raging Bull, 1980, prva nominacija), briljantno študijo avtodestruktivnosti šampionskega boksarja Jaeja LaMotte (ki ga je mojstrsko upodobil De Niro in bil za vlogo nagrajen z oskarjem), vmes pa je z njim posnel sedaj že klasični muzikal New, New (1977). Njegov drugi naval trdih filmov se je po samoiskanju v osemdesetih (recimo ležerni poskus s Cruisom v Barvi denarja iz leta 1986), ki se je končalo s kontroverzno Zadnjo Kristusovo skušnjavo (The Last Temptation of Christ, 1988, druga nominacija) po Kazantzakisovem romanu, pri čemer je razburil religiozne duhove predvsem s sceno, ko Jezus v mukah na
križu prvič omedli in ga satan v podobi odnese v fiktivno posvetno življenje, ki pa se na koncu razblini kot zadnja satanova skušnjava in Jezus potem le izpolni svoje odrešeniško poslanstvo, se je začel z Dobrimi fanti (Goodfellas, 1990, tretja nominacija), mafijski sagi z Rayem Liotto, De Nirom in Joejem Pescijem. Ta je s svojo širino že skoraj segla v Botrov rang, s svojo radikalnostjo pa ga je celo prekašala (osnova je bila dokumentarna knjiga Pileggija), nadaljeval z Rtom strahu (Cape Fear, 1991), sicer predelavo istoimenskega filma iz 1962, o dolgoletnem zaporniku (tokrat v podobi De Nira), ki se po vrnitvi na prostost odloči maščevati družini odvetnika, ker je po njegovem mnenju kriv, da so ga zaprli, in končal s Kazinojem (Casino, 1995), nekakšnim tematskim nadaljevanjem Dobrih fantov, ki se je tokrat koncentriral na "kazinojski" mafijski posel in kjer sta bila ob podpori Sharon spet glavna De Niro in Joe Pesci.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani