nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Gre tudi za emocije in zamere, ki so komaj dobrih deset let po grozodejstvih še zelo žive, ljudje pa se še kako dobro spomnijo, kaj vse so pri njih, na Hrvaškem ali na Kosovu na primer počeli tisti srbski Škorpijoni, ki jih sodišče v primeru Srebrenice ni spoznalo za neposredno povezane z beograjskim političnim vrhom (čeprav so, kot vedo povedati nekateri, iz teh enot in nekdanjih rdečih baretk leta 1999 potem nastale protiteroristične enote srbskega notranjega ministrstva). Večini ljudi, ki so preživeli vojno, je tudi kristalno jasno, da je osem tisoč srebreniškim žrtvam, ki jih je haaško sodišče spoznalo za žrtve genocida, treba prišteti še najmanj 90.000 na podoben način v BiH umorjenih (čeprav ne zgolj) muslimanov, da ob Srebrenici obstajajo tudi Zvornik, Bratunac ali Višegrad in da vezi med Republiko srbsko in Beogradom nikoli niso bile zgolj simbolične. O zverinskem večletnem bombardiranju Sarajeva, o ostrostrelcih, ki so iz varnega zavetja
kosili med civilnim prebivalstvom, o tem, kdo je bil idejni oče, naročnik in plačnik vojn za oblikovanje prostora, v katerem bi nastala Velika Srbija, pa tudi o vseh drugih grozodejstvih, ki jih je bila sposobna z orožjem nekoč skupne JLA zagrešiti edina, za naslednico nekdanje države razglašena republika, verjetno nima smisla niti razpravljati.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani