Ogromna skala na prizorišču, prekrita z belimi trakovi, ki zaradi vokalistke v parodični vlogi Blažene asociira na kako lurško votlino, je oder za desetčlanski glasbeni ansambel, ki pod vodstvom saksofonista Monteverdijevo delo modulira z jazzovsko-romskimi prijemi. Vendar režiser ne poskuša ironizirati Monteverdija, ampak krščansko ideologijo kot obsesivni univerzum krivde, ki ustvarja nevrotične učinke.