Macdonald se je uveljavljal z dokumentarci, čeprav natančnejše gledanje njegovih zgodnjih filmov potrjuje tezo, da je šlo v resnici za v dokumentarno formo preoblečene trilerje, medtem ko je Zadnji škotski kralj v žanr političnega trilerja preoblečen »biografski« film (o resničnem in fiktivnem Garriganu), ki bo ustvarjalcem prinesel vsaj enega oskarja; Forest Whitaker kot je namreč tako monumentalen, da mu nagrada preprosto ne more uiti.