Ko je bila epidemija griže na višku, je zaradi podhranjenosti, pomanjkanja zdravil in neustrezne diete umiralo po več deset internirancev na dan, tako da so morali narediti v tamkajšnjem naselju dodatno pokopališče. Pa Gonars, ki ga omenjam le zaradi osebnih izkušenj, ni bil edino in najhujše taborišče, v katerem so umirali naši ljudje.