nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
- A ta nič je nenehno izrekan, z glasovi, ki ne potihnejo, z molkom, ki se rojeva iz govorjenja kot telo, s skorajda vidno močjo, ki sama zase ustvarja nove prostore in čase - nič kot neizbežna poetska samota.
Mornar v režiji je statična poetična slika, instalacija ali tihožitje (scenograf je bil), in ustvarjajo jo štiri banje - metafore "pessojevske" pokrajine: morje z barko, peščena obala ali peskovnik, sveča, ki dogoreva in krsta z umrlo deklico, ki se na trenutke zamaje kot zibka. Del tega sveta so tudi tri igralke, tri sestre, z razkritimi hrbti kot ovali (kostumografka je bila) in vase usmerjeno pripovedjo o svetu kot nepresegljivi razliki.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani