nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Koreograf s sonastopajočim uporabi arzenal scenskih rekvizitov in pristopov; scenografija je kaotičen brikolaž navlake, okoli katere je organiziran intimen prostor osamljenega obstranca, čigar eksistenčni rob se nenehno spodvija med stvarnim in fiktivnim. V prizoru z lebdečimi baloni prizorišče postane breztežnostni prostor, odlepljen od realnosti, svoj intimni kaos pa skuša razcepljeni protagonist obvladovati z nekoristnimi, obsesivnimi dejavnostmi, kot je denimo pripravljanje mize za obed v zanemarjenem samčevskem domu, v katerem med celotno predstavo ropoče vključen pralni stroj; slednje je mogoče razumeti metaforično, kot mašino, ki sama goni subjektovo kompulzivnost. Nastopajoča uporabita vrsto scenskih izrazov, od plesa in mima, v živo procesirane elektronske in akustične glasbe, različnih projekcij na razpeto transparentno platno ter predmete, pa vse do kinetičnega sistema, ko z napete vrvi frčijo obešeni fotografski moški portreti, s čimer
moški obraz »oživi«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani