nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Kljub temu, da sta na prizorišču slabo uro trajajoče predstave dva izvajalca, poleg Denesa Debresa še glasbenik in igralec Roschelle, je mogoče predstavo brati kot dekonstruktivističen univerzum enega samega, marginalnega individuuma. Koreograf s sonastopajočim uporabi arzenal scenskih rekvizitov in pristopov; scenografija je kaotičen brikolaž navlake, okoli katere je organiziran intimen prostor osamljenega obstranca, čigar eksistenčni rob se nenehno spodvija med stvarnim in fiktivnim. V prizoru z lebdečimi baloni prizorišče postane breztežnostni prostor, odlepljen od realnosti, svoj intimni kaos pa skuša razcepljeni protagonist obvladovati z nekoristnimi, obsesivnimi dejavnostmi, kot je denimo pripravljanje mize za obed v zanemarjenem samčevskem domu, v katerem med celotno predstavo ropoče vključen pralni stroj; slednje je mogoče razumeti metaforično, kot mašino, ki sama goni subjektovo kompulzivnost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani