nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Fotografovi hčeri Annette in Francine, ki sta pripravili tokratni izbor, sta eksponate razporedili po temah in lokacijah, soočili sta sorodne motive iz različnih obdobij in s tem vzpostavili posredno kronologijo spreminjanja navad, mode, življenjskih slogov in ostalih parametrov, po katerih se fotografija vpisuje v dobo svojega nastajanja in trajanja.
Doisneau se ni kaj dosti menil za tržno vrednost svojih stvaritev, njihovo distribucijo v komercialne namene je prepustil agenciji Rapho, res pa je, da je zanimanje za njegov opus naraslo pravzaprav šele po 1970, ko je velik del tistega sveta, ki je avtorja najbolj navdihoval in pritegoval, tako rekoč poniknil. Bistvena lastnost fotografije, da je vedno v preteklem času - na njej je namreč zmerom le tisto, kar je (že) bilo pred objektivom -, se torej v Doisneaujevem primeru skozi paradoks nenehne prisotnosti »med običajnimi ljudmi, ki v običajnih okoliščinah počnejo običajne stvari«, kot se je
sam izrazil, kar dvakrat potrdi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani