nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Kljub temu je marsikatera njegova fotografija postala ikona, ki jo v nedogled ponatiskujejo na razglednicah, koledarjih in posterjih - spomnimo se le znamenitega Poljuba (Le Baiser de l'Hôtel de Ville) iz 1950, ki se med drugim pojavlja kot del propagandnega gradiva pariške kandidature za organizacijo olimpijskih iger 2012, pa številnih prizorov iz kavarn in bistrojev ter skorajda »uradnih« portretov umetnikov in književnikov, od Picassa in do Préverta in de Beauvoir. Doisneaujeva posebnost so bili tudi domiselni, duhoviti naslovi, s katerimi je opremljal svoja dela in tako posneto dejanskost pred kamero dodatno podredil svojim poetičnim predstavam. Naj gre za Pariz v letih neposredno po drugi svetovni vojni ali za sedemdeseta leta preteklega stoletja, ko so podobi prestolnice vtisnili svoj pečat nebotičniki, ki so zrasli na Montparnassu in okrog Place d'Italie, Doisneaujev pogled vedno najde pomenski odtenek z rahlo nostalgičnim prizvokom, posluh za drobne radosti in presunljive
trenutke v vsakdanu preprostih ljudi, kakršne je srečeval skozi desetletja svojih sprehajanj skozi četrti, parke, trge, ulice, nabrežja Seine, lokale in številna druga prizorišča v metropoli. Fotografovi hčeri Annette in Francine, ki sta pripravili tokratni izbor, sta eksponate razporedili po temah in lokacijah, soočili sta sorodne motive iz različnih obdobij in s tem vzpostavili posredno kronologijo spreminjanja navad, mode, življenjskih slogov in ostalih parametrov, po katerih se fotografija vpisuje v dobo svojega nastajanja in trajanja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani