nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Sprva ga je prepoznati kot »napako v strukturi«, na primer v gibu formirajoče se skupine, kjer je vselej nekaj/nekdo rahlo iz tira, kasneje v zasekanih spremembah prizorov ter, denimo, tudi v dejanski črni osebi brez obraza (uvodoma občasno z magrittovsko melono na glavi), ki na videz neopazno pronica med plesalce in izginja v temo ter se kasneje izkaže za senco Sence same. To prazno mesto oziroma nevidni Drugi, ki ga sijajno odpleše Emio - tudi sicer je gib v predstavi odličen, popolnoma dodelan, podan zavzeto in pristno -skozi potek pozornost bolj in bolj vleče vase, prilepi pa se, prav peklensko, lahko vsakomur; interpretira se ga lahko vselej znova, a nikdar do kraja.
Predstava je sijajna predvsem v mišljenju same sebe, saj možnosti razumevanja gledalcu pušča sicer odprte, a se sama interpretaciji ne izogiba - in v tem segmentu je delo in Scholtna vedno znova skrajno prepričljivo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani