nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Winterbottomu je treba priznati predvsem eno: s scenarističnimi sodelavci se je znal od nekdaj razmeroma hitro odzvati na aktualne politične dogodke, čeprav se nikoli nisem mogel znebiti občutka, da s svojimi angažiranimi družbeno kritičnimi filmi (Dobrodošli v Sarajevu, 1997; In This World, 2002) izkorišča trenutek in preračunljivo manipulira s pričakovanji in pripadajočimi emocijami. V primeru Guantanama mu vsaj zadnjega ni mogoče očitati; film na čustveni ravni tako rekoč ni funkcionalen, vse skupaj je ena sama brutalna, psevdodokumentarna norišnica, Zrcalo tedna v celovečerni obliki, v reportažnem slogu nanizana serija prizorov sadističnega izživljanja in neposrednih obtožb ameriške in angleške administracije, ko sta se po napadih septembra 2001 podali v brezglavo preventivno vojno z znanimi posledicami.
Film je zasnovan na pričevanju resničnih, zdaj že izpuščenih zapornikov, s čimer sta si režiserja »kupila« iluzijo
dokumentarne kakovosti in verodostojne avtentičnosti, pri tem pa pozabila, da gre v tovrstnih primerih od nekdaj za občutljiv, dvorezen meč.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani