nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Dela nekako štiridesetih sodelujočih avtorjev pričajo o ujetosti, neskončnem čakanju na kdo ve kaj, trpkem občutenju življenja, in o vseprisotni družbeni paralizi, nekatera pa ob tem izražajo tudi presenetljivo mero vitalnosti in duhovitosti. Izpostaviti se spodobi na primer serijo fotografij Liudmile Velasco in Nelsona Arellana, s posnetki zapuščenih bivališč njunih prijateljev, zdaj emigrantov, lesene človeške figurice z vstavljenimi vodnimi libelami Fernanda Rodrígueza, fotografije različnih športnih dejavnosti na improviziranih urbanih igriščih Acosta, portrete predolgo čakajočih »bradačev« Pina in ironični performans tngla Delgada Upanje je zadnja stvar, ki jo izgubimo. Zanimivo, vsi omenjeni še vedno živijo in ustvarjajo v Havani.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani