nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
To zadnje morda še v večji meri drži za drugi ciklus družbenega obrobja, za portrete berlinske gledališke skupine RambaZamba, katere člani so hendikepirani, ki pa na teh fotografijah niso predstavljeni tako, da bi pri gledalcu zbujali sočutje ali ljubezen - in kar je nemalokrat gledalčeva obramba pred nelagodjem, ki ga zbuja drugačno telo - pač pa njihove podobe učinkujejo suvereno in samozavestno, portreti pa na prvi pogled bolj kot na fotografije spominjajo na platna starih mojstrov.
»Ne morem spati, kadar razmišljam o rečeh, ki jih še moram posneti«, pravi Sibylle Bergemann, ki je izginjajočo sedanjost ujela tudi v ciklu sicer fotografsko podcenjenega medija - polaroidnih posnetkov brez negativov, ki sčasoma obledijo in izginejo. Podobno kot je izginil Berlin sedemdesetih in osemdesetih let, podobno kot so izginile Bele punčke, ker so odrasle, pa psi, večno spremljajoči motivi njenega štiridesetletnega opusa.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani