nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Podobe uničenega in uničujočega sveta prevladujejo, bolečina je ves čas tu, a kot neslišni krik: 'raztelešali so na križpotju ptico / ki je poznala pot vse do tja (...) osrčje je že popokalo / beseda se je prelila čez rob mesa (Toliko let)'«.
Kot protiutež tem preveč enostranskim navedbam naj navedem Tatjanino pesem Za moškega je sonce: »Za moškega je sonce, / ki utripa kot srce, / za žensko mesec, voda, / zemlja in globeli, / veter, ki razvname vse./ Med, votlo, vosek in sekira, / led srebra, / odkrito listje, / iz peščenega neba.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani