nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Pride, pogleda, vidi in odide. Fišerjeva »komedija, melodrama« je skoraj brez zaostritve, njen protagonist je vas oziroma njeni ljudje, v tem je "kosmačevsko" sočutna s prepoznavno občutljivostjo do malega človeka nasploh in posebnežev še prav posebej, sestavljena iz fragmentov, bolj podobna nehierarhično in razpršeno postavljenim atmosferam kot dramsko stopnjevana, brez glavne osebe, vendar ne tudi brez stranske junakinje; učiteljičino dejanje iz obupa, ki povzroči prekuc, no ja, vsaj kadrovski, lokalne oblasti, je bolj kot zmaga zgodovine obrat, ki ga lahko v skladu z nekajkrat ponovljenim (dovtipom?) iz besedila, da je komedija isto kot tragedija, samo da se prej konča, razumemo tudi kot spravljivo predstopnjo vsega tistega, kar ima še priti; destalinizacija je tik pred vrati.
V tem spravljivem in blago sentimentalnem duhu se je besedila lotil tudi režiser, enkrat humorno podčrtal upogljivost in kooperativnost oštarijskih nakladačev z oblastjo, drugič poudarjal
»melodramatičnost« in toplino, ki ji ne manjka gona po preživetju, upornosti in odločnosti, kadar so prestopljene njihove osebne meje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani