nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Katero področje je na Slovenskem pravzaprav »glavno«, po katerem je največ povpraševanja, je težko reči (po naši raziskavi je razmeroma frekventen predmet poželenja gledališče), vsekakor na nobenem, ne tradicionalistično besednem in ne modernistično vizualnem, ni mogoče zaslediti kakšne novodobne kulturne blaznosti, tudi na glasbenem ne. To, čemur ni mogoče reči apatija, ampak pomanjkanje kulturnega vitalizma, je seveda povezano z dejstvom, da se na Slovenskem v kulturi ni zgodilo nič takega, kar bi bilo odraz siceršnje prosperitete mlade države: po osamosvojitvi nismo zgradili nič občudovanja vrednega, nismo vzpostavili modernega večnamenskega umetniškega centra, ki bi propulzivno povezoval ustvarjalnost in kulturni turizem, ali pa - če smo manj zahtevni, a nič manj ambiciozni - nismo si upali domisliti ničesar, česar si že drugi ne bi. Govorimo seveda o tem, kaj je država storila za kulturo; da kulturi ni treba delati za državo, je menda
jasno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani