nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Drastičen naslov svojega najnovejšega televizijskega portreta je režiser izluščil iz izjave igralca, ki je z njo poudaril Jovanovićevo pogosto opazno nagonskost, strast, najverjetneje pa tudi brezkompromisno vztrajnost in pogum pri kreiranju osebnih in kolektivnih umetniških stvaritev. Glede na vlogo, ki jo je s svojim neformalnim in formalnim vplivom na generacije odrskih ustvarjalcev zadnjih desetletij v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji imel, bi mu po danes že pozabljeni terminologiji iz socialističnih časov mirno lahko rekli tudi »velika živina« slovenskega in jugoslovanskega teatra na prelomu stoletij.
V približno petdesetih minutah vsebinsko nadvse gostega, a dovolj dramatično kontrastiranega in preglednega prepletanja avtentičnih dokumentarnih posnetkov uprizoritev izbranih Jovanovićevih dramskih besedil in režij, vključno s posnetki dogajanj iz njihovega »zakulisja« ter iz portretirančevega zasebnega življenja, z današnjimi posnetki njegovih izjav na
ključnih življenjskih »postajališčih« (Beograd, Skopje, Ljubljana, Bohinjska) ter izjavami najbližjih življenjskih (dr.,,) in ustvarjalnih sopotnikov (od protagonistov literarne skupine 442, ŠAG in gledališča Pupilije Ferkeverk, prek Gleja do SMG, SNG Drame in drugih slovenskih in jugoslovanskih gledališč), a tudi najbolj srditega kritika (akademika), ne zaživi v gledalčevi zavesti le izjemno samozavesten, notranje svoboden, drzen, ustvarjalen, družbeno in zasebno angažiran ter tenkočuten umetnik, razumnik in družinski človek, ampak obenem zelo slikovito tudi pomemben del gledališke, kulturne in splošne zgodovine druge polovice prejšnjega stoletja pri nas.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani