nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Tekst je skrajno naivna poezija, v slogu ΄»ne prepričaj me, da je življenje siva asfaltna cesta ΄... potrebujem rožo, da raste sredi mojega srca, potrebujem vero v spokojno čisto jezero v svoji globini, ki nikoli ne presahne΄«, ki ga igralka in plesalka interpretira brez distance, ΄»podoživeto in iskreno΄«. Projekta ni rešila niti koreografija, ki je nekaj elementov dobesedno prenesel iz svoje zadnje predstave Rekel ni nič, a odšel je, kot da bi vse povedal, premierno uprizorjene pred desetimi dnevi; tak je na primer prizor z lestvijo, ki jo brez opore obvladuje plesalec, pa seveda nepogrešljive Potočanove vrvi. Prestala koreografija, narejena na kovinske stožčaste skulpture - tri med njimi so stilizirani objekti ruske internacionale -, ki jih premika sedem plesalcev, pa ne presega dekorativne predstavitve sicer zanimivih Vaudinih scenskih objektov, medtem ko so njeni oprijeti sivi kostumi s kovinskimi elementi kičasti kostumski zmazek.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani