nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Od zapletenih pismenk in nerazložljivih sporočil krene k samotnemu človeku, ki skuša zdaj doumeti problem svoje navzočnosti v svetu neposredno, brez civilizacijskih izročil in historičnih kodifikacij. Krst z vodo ali Odrešenikovo trpljenje naenkrat ne potrebujeta pismoukov, za katerimi tako ali tako ne ostane drugega kot v minljivi čas vržene pismenke, v njiju je naenkrat človek, ki se hoče srečati z Najvišjim na neposredni način, med elementi, s katerimi živi, ki se v trenutku spoznanja o neizogibnosti svojega zemeljskega konca znajde v istem položaju, kakor njegov Odrešenik v trenutku strašnega dvoma o smislu lastnega obstoja, z mislijo, da ga je Oče nepreklicno zapustil. Če nam davni skrivnostni dokumenti s svojo likovno formo govorijo tudi s svojo estetsko dovršenostjo, kratkomalo z lepoto, potem nam risbe človeških samot in jeruzalemskega pasijona prinašajo nelagodje, pogosto grozo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani