nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Zapleteno dramsko »partituro« 24 ur, ki je napisana za igralska para (Medea in ter Zidar in Prebil) in 16 poosebljenih spamov (vsiljivih e-sporočil v angleščini, ki brez oddiha nepovabljeni vdirajo v zasebnost naših nabiralnikov e-pošte), je na prizorišče z močnimi poudarki telesnosti, stiliziranega gibanja in gostobesednega tujejezičnega »obredja virtualne množice vsiljivcev« (v skupinski izvedbi požrtvovalnih udeležencev delavnic z gosti) postavil gostujoči režiser iz New Talijančić. Prepletanje zgodb mlajšega para v belih zaščitnih kombinezonih, ki se domnevno znajde na robu življenjske ogroženosti v zapuščenem rudniškem jašku, in srednjeletnega zakonskega para, ki skuša v varnem in odmaknjenem zatočišču hotelske sobe mukoma »izbrskati izpod pepela minljivosti« vsaj »košček žerjavice« nekdanje ljubezni in ponovno doživeti slast primarnega telesnega dotika, vse bolj oblega in duši pod sabo »večglava pošast« spamov z njihovimi vse manj sporočilnimi konfekcijskimi
oglasnimi sporočili. S sinhronim dogajanjem med protagonisti, ki žive v različnih prostorih in časih ter se med seboj ne zaznavajo, avtorica besedila in režiser privedeta gledalca do na moč prepričljivega in paradoksalnega spoznanja, da je v današnjem svetu napadalno oglaševanega in vsiljivo trženega vsakršnega užitka preprost pogovor in polnokrven ljubezenski stik med dvema brezupno nemogoč, 24 ur nazorno oživljenega medsebojnega mučenja pa le delček njune srhljivo brezizhodne neskončnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani