nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Režiser je (s sodelovanjem dramaturginje Maje) umetelno zgodbo grobo stiliziranih odrskih likov postavil v neposredni sedanjik odra, kjer je postavljen kot samozavestno nastopaški in ekstrovertirani rokerski solo kitarist oz. gostitelj spektakla (ki ga z »estradno voditeljskimi« predstavitvami vseh interpretov tudi konča) ter je uporabljena angleščina v (pre)dolgem uvodnem prizoru (pred gledališko zaveso) z meditativno introvertirano pod redovniško kapuco lahko razumljena tudi kot »na prvo žogo« porojena prispodoba sodobne univerzalne »lingve « zgolj kot maske, pod katero se skriva in v teku uprizoritve med čudaško zarobljenimi »domorodci« tudi postopoma razkrije isto rodovno jedro skrivnostne mesijanske »tujke«. Za neonsko hladno podobo bencinske črpalke (in potrošniške civilizacije) v nadaljevanju uprizoritve ter z zloslutnim zemeljskim vonjem in zamolklo rjavo jesensko krošnjo zaznamovan zaključek je poskrbel scenograf Philipp, za socialno in značajsko pomenljive kostume
sodobnih slehernikov pa. Avtor efektne scenske glasbe, deloma neposredno izvajane izpod prstov in stopalke električne kitare, deloma pa posnete oz. »citirane« iz drugih virov, se skriva pod imenom Popperkeg.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani