nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Romanje in »svetniška« drža domnevno spreobrnjene nekdanje narkomanke k Črni v Čenstohovo, ki se zaplete z njeno izbiro napačnega avtobusa, namenjenega pod vodstvom mefistovsko nevarnega voznika v neznano gorsko zdravilišče »bogu za hrbtom«, namreč povzroči najprej čudežno domnevno spokoritev in spreobrnitev zlodejskega šoferja, ki za tem (po nesreči ali namenoma?) zapelje svoje potnike v skupinsko smrt, nazadnje pa še enkrat tudi spreobrnitev lažne »svetnice« v »antikristko«, ko v romarski Čenstohovi prepozna pod maskami in oblačili samozvanih koptov iz Afrike preoblečene ter pod lažno pozlato svete navadno pločevino in - votel nič.
Režiser je (s sodelovanjem dramaturginje Maje) umetelno zgodbo grobo stiliziranih odrskih likov postavil v neposredni sedanjik odra, kjer je postavljen kot samozavestno nastopaški in ekstrovertirani rokerski solo kitarist oz. gostitelj spektakla (ki ga z »estradno voditeljskimi« predstavitvami vseh interpretov tudi konča) ter je uporabljena
angleščina v (pre)dolgem uvodnem prizoru (pred gledališko zaveso) z meditativno introvertirano pod redovniško kapuco lahko razumljena tudi kot »na prvo žogo« porojena prispodoba sodobne univerzalne »lingve « zgolj kot maske, pod katero se skriva in v teku uprizoritve med čudaško zarobljenimi »domorodci« tudi postopoma razkrije isto rodovno jedro skrivnostne mesijanske »tujke«. Za neonsko hladno podobo bencinske črpalke (in potrošniške civilizacije) v nadaljevanju uprizoritve ter z zloslutnim zemeljskim vonjem in zamolklo rjavo jesensko krošnjo zaznamovan zaključek je poskrbel scenograf Philipp, za socialno in značajsko pomenljive kostume sodobnih slehernikov pa.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani