nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
V besedilu, ki je bilo napisano po naročilu hamburškega Thalia Theatra (in tam v režiji Kimminga lani krstno uprizorjeno), se avtor dokaj širokopotezno, a žal tudi precej papirnato, gostobesedno in shematično, loteva univerzalnega vprašanja posameznikove notranje vere oz. zavezanosti »večnim« vrednotam med globalnim potrošništvom, zamenljivosti vrednot in identitet ter vsesplošnega neravnotežja v naravi, družbi in posamezniku. Romanje in »svetniška« drža domnevno spreobrnjene nekdanje narkomanke k Črni v Čenstohovo, ki se zaplete z njeno izbiro napačnega avtobusa, namenjenega pod vodstvom mefistovsko nevarnega voznika v neznano gorsko zdravilišče »bogu za hrbtom«, namreč povzroči najprej čudežno domnevno spokoritev in spreobrnitev zlodejskega šoferja, ki za tem (po nesreči ali namenoma?) zapelje svoje potnike v skupinsko smrt, nazadnje pa še enkrat tudi spreobrnitev lažne »svetnice« v »antikristko«, ko v romarski Čenstohovi prepozna pod maskami in oblačili samozvanih koptov
iz Afrike preoblečene ter pod lažno pozlato svete navadno pločevino in - votel nič.
Režiser je (s sodelovanjem dramaturginje Maje) umetelno zgodbo grobo stiliziranih odrskih likov postavil v neposredni sedanjik odra, kjer je postavljen kot samozavestno nastopaški in ekstrovertirani rokerski solo kitarist oz. gostitelj spektakla (ki ga z »estradno voditeljskimi« predstavitvami vseh interpretov tudi konča) ter je uporabljena angleščina v (pre)dolgem uvodnem prizoru (pred gledališko zaveso) z meditativno introvertirano pod redovniško kapuco lahko razumljena tudi kot »na prvo žogo« porojena prispodoba sodobne univerzalne »lingve « zgolj kot maske, pod katero se skriva in v teku uprizoritve med čudaško zarobljenimi »domorodci« tudi postopoma razkrije isto rodovno jedro skrivnostne mesijanske »tujke«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani