nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
A od tega so bili kar tretjino dolžine pusti fotogrami, ki so umetno podaljšani film naredili v dobršni meri negledljivega.
Metropolis so z Ennom Patalasom na čelu reševali na soroden način; iz vseh možnih arhivov so sestavljali drobce, pri čemer so se - pravilno - odrekli prekletim fotogramom in za najnujnejše razumevanje zgodbe občasno uporabili deskriptivne mednapise, česar smo ob gledanju nemih filmov ne nazadnje vajeni. Slovenska premiera najkompletnejše različice Metropolisa v dolžini 123 minut je potemtakem primerno zaznamovala slavnostni dogodek; hkrati je še enkrat potrdila akutni »problem« Langovega nemega obdobja, nepreseženo estetsko suverenost in vizionarstvo na eni strani in nemalokrat izpostavljeno melodramatično cenenost na drugi strani, razvidno v rdeči niti scenarija von Harbou, Langove tedanje žene in kasnejše nacistične simpatizerke, katere klic k dobroti (»roke in možgane mora povezovati vmesnik, in ta vmesnik je srce!«) se na platnu izrisuje v vse
večjih in mastnejših črkah.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani