nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Razlog za precejšnjo neučinkovitost postavitve pa pravzaprav ne tiči v sami drami, temveč najprej v njenem dramaturškem branju (dramaturško tako slabo pripravljene predloge - dramaturške nelogičnosti, odvečni papirnati dialogi, dramaturški žepi ipd. - na naših odrih že dolgo nismo videli), nato pa v sami režijski postavitvi. Njen slog bi lahko imenovali približni realizem: v nihanju med naturalizmom, realizmom in stilizacijo se režiser ne odloči za nobeno od teh možnosti, pač pa za njihovo nereflektirano in ilustrativno zmes, ki na odru ne rezultira v nič drugega kot v slogovno in mizanscensko zmešnjavo. A možnost ustrezne, tako rekoč up to date uprizoritve vendarle obstaja: z upoštevanjem odmika, kakršnega, denimo, začutimo ob listanju gledališkega lista, s sugestivnimi razpoloženjskimi fotografijami izpred petdesetih let v seppii, in z ustrezno izvedbeno ostrino in natančnostjo, ki je sedanji uprizoritvi tuja kot španska vas, bi Okus po
medu nemara zaživel kot (pris)podoba neke dobe, močno zaznamovane s socialnim neuspehom, občutkom stalne ogroženosti, zlasti pa z netoleranco, v kateri najdemo sledi, ključne tudi za razumevanje današnjega časa (in njegovih dramskih refleksov).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani