nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Angleži, koproducenti filma, Otroke človeštva s čustveno hladnim in občasno ciničnim Clivom v glavni vlogi denimo skoraj enoglasno dojemajo kot satiro; sam sem ga videl kot spolirano in kompromisarsko verzijo filmov (Cestni bojevnik, 1981) in A. Romera (Dežela živih mrtvecev, 2005), še eno vizijo urbane sivine, kaosa, kvazi fašistične demokracije, rasnih in socialnih segregacij ... in seveda nedostopne, strogo zastražene elite, ki navidezne blaginje ne namerava deliti z drugimi. Pobesneli se je boril za bencin in branil naftno vrtino, Romerova elita se je zatekla v stolpnico in navadne ljudi prepustila zombijem, Cuarón pa Anglijo - edini otok »normalnosti« - zapre pred preostankom sveta, ki gori in umira. Umira seveda tudi Anglija; leta 2027 naj bi se pisalo osemnajsto leto, odkar se je zaradi radioaktivnosti in takšnih ali drugačnih genskih motenj na svetu rodil zadnji otrok.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani