nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Vrnitev domov sicer ni več mogoča, nas ob koncu poučijo Labiche, in, in naši vitalistični junaki si svoj (novi) dom postavijo kar na (metaforičnih) ruševinah, kjer odigrajo svojo novo (zadnjo?) partijo kart, vendarle se kar ne moremo izogniti vprašanju: ali so to še vedno isti (komedijski) ljudje? odgovor je sicer komedijsko odprt in v nekaterih interpretativnih naznakah razberljiv, a v izvedbenem smislu premalo izrazit in sporočilno neodločen, rezultat pa je ne povsem konsistentna podoba uprizoritve kot celote.
To počasno medlenje režije pa ne zmoti nenavadno uigrane igralske ekipe, v kateri blestijo zlasti vsi vaški kvartopirci: kot prvi med enakimi neuničljivi rentnik, njegova sestra s posrečeno zunanjo preobrazbo, pa pristni kmet Škof in simpatično neprijetni apotekar, takoj za njimi mencajoči notar, njegova spogledljiva izvoljenka in lahkoživi Rok Vihar, pa tudi pariška garnitura, v njej denimo natakar, kriminalistični pomočnik, ženitni posrednik Zidar in drugi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani