nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Ni mogoče spregledati socialnega momenta in svojevrstnega pojmovanja demokracije, ki se v kolektivu razvije. Absurdne konotacije, o katerih pogosto govorijo v zvezi z Labichem (zanj so se zanimali tudi nadrealisti), pustimo tu ob strani, zagotovo pa ne moremo spregledati neke vrste poti v »pekel«, ki jo opravi skupina komičnih junakov, torej poti iz vasi, kjer kljub »napetim« odnosom med liki vlada čvrsti red, preko pariške restavracije, policijske postaje in skorajda javne hiše, ki pomenita občutno krhanje izvirnega reda, do velemestnih ruševin v zadnjem dejanju, kjer pa druščina vzpostavi nekdanji red, ki ga pravzaprav - in to je posledica izvirne življenjske vitalitete in optimizma junakov - nič ne more porušiti. Vrednote so vztrajne, je sporočilo komedije, ne glede na preizkušnje, pred katere so postavljene, naš čas (pravzaprav Straußova priredba) jim (tako okoliščinam kot likom) podeli samo nekaj več ostrine; doslednejše ideološke interpretacije
tega sicer odprtega komedijskega tkiva se navadno izkažejo kot pretenciozne.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani