nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Nekatere razburljivosti (v strokovni javnosti je bilo na račun novega pravopisa namreč kar nekaj očitkov, zlasti o »zastarelosti« gradiva) izpred petih let so se polegle, mlajši jezikoslovci, nekateri so njegovi oponenti, so postali za enako število let starejši, zgodilo se ni v tem času nič, pri čemer bi enako pomembno sodeloval. A profesor, kot univerziteni predavatelj se je upokojil leta 1996, ostaja v zavesti, tudi tistih, ki še zmeraj ne ločijo med stavkom in povedjo, osrednja jezikoslovna figura: s slovenščino je povezan tako, kot je z Aljaževim stolpom.
Zdaj, ko je njegovo petdesetletno jezikoslovno delo ovrednoteno s Zoisovo nagrado, najvišjo državno za znanost (v utemeljitvi je rečeno, da mu je uspelo premakniti slovensko jezikoslovno misel 20. stoletja v sodobne okvire evropskega jezikoslovja in da je tako posredno in neposredno vplival na razvoj in položaj slovenščine kot sodobnega jezika in pomembno pripomogel h kulturni identiteti slovenstva), je »ljudski«
imidž odločnega zakonodajnega jezikoslovca doživel ne le ustrezno institucionalno verifikacijo (to je doživel že leta 1997, ko je končno postal tudi redni član Akademije; da ni šlo gladko, gre pripisati latentnim odporom, ki so spremljali njegove jezikoslovne novotarije), ampak tudi afirmacijo s strani strokovno nevtralne države.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani