nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Režiserka je s sodelovanjem akademskega kiparja izbrala govorico skrbno stiliziranih in obarvanih javank, ročnih, namiznih in velikih lutk (oz. mask), katerim je kraje dogajanja oz. ozadja spreminjala z zamenjavami igralne mize (pod izhodiščnim dedovim svetilnikom) za razmeroma velika, strmo poševno razpeta, modro in rumeno obarvana ter skozi različne reze in odprtine »prehodna« platnena zaslona (morja in peščene obale). Za primerno pravljično nežno in vsečasno harmonično glasbeno spremljavo je poskrbel.
Trio igralk in animatork je imel vsaj na prvi predstavi pred javnostjo očitno kar preveč tehničnih opravkov z nenehnimi spremembami prizorišč in načinov animacije, tako da tudi uprizoritev, ki že po literarni osnovi presenetljivo drzno krši meje logičnega in verjetnega, ob opaznih zastojih in zatikanjih (še) ne deluje kot iz enega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani