nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Ko mojster marioneto dokonča, jo odnese naročniku in se žalosten vrne na pusto prizorišče. V značilno občutje žalosti in praznine po opravljenem delu poseže dotlej skrita animatorka ( oz. z njo v alternaciji) obeh ročnih lutk, ki prevzame vlogo animatorke oz. režiserke otrok, s katerimi skupaj z mojstrom nato učinkovito uprizorita končno preprosto domišljijsko igrico o zimi ter tegobah in radostih, s katerimi ta obdarja ljudi (navdušene smučarje) in živali (prezeble ovčke). In ko vse močnejše sonce dobesedno prežene belo zimo s prizorišča (ki s svojo vse skromnejšo belo površino mogočnega kostuma dobesedno kopni in »izginja« pred začudenimi otroškimi očmi), je ob nevsiljivemu spoznanju minljivosti vsega bivajočega tudi učne predstave konec.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani