nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Sklepni del režiserjeve neformalne trilogije o luzerjih je najmanj romantičen in vizualno najbolj asketski med vsemi; Daleč potujejo oblaki (1996) je govoril o nezaposlenosti, Mož brez preteklosti (2002) o brezdomcu, Luči v temi o osamljenosti. Glavni junak Koistinen, utelešenje naivnega, redkobesednega, nedostopnega posameznika - komaj se preživlja, prijateljev nima, sodelavci se mu posmehujejo -, bi krasno funkcioniral v klasičnem filmu noir. Ko se pojavi fatalna blondinka (po finskih standardih), ga s pajdaši izkoristi in izpljune, toda ker je Kaurismäki »starec mehkega srca« (kakor se je definiral sam), sklepni prizor vendarle osvetli žarek upanja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani