nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Akt ponavljanja/ponovitve je v običajnem uprizarjanju dramskega teatra nujnost, mimo njega ni mogoče, v dani situaciji pa je zadrgnjena debata najprej izživeta in šele nato obnovljena skozi branje zapisanega, kot regresija že videnega, kot nekaj drugotnega in ne primarnega. Situacija je torej postdramska (»dimenzija odra je vstopna točka v predstavo, a hkrati ni mesto prepisa«) in pred nami performans, ki v osnovni deklaraciji poskuša pustiti vtis, da je dramski dogodek, čeprav v resnici pelje stran od drame. Mogoče ga je brati tudi kot dialog s sistemom financiranja kulture, ki intertekstualno citira utemeljitve strokovnih komisij (te, kot je razbrati, frontalno izključujejo ustvarjanje, namesto da bi ga dialoško dopuščale) - in v tem kot prefrigan ošvrk motečih podnebnih sil nad sabo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani