nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
V 20. stoletju se je knjižna slovenščina, tako se mi zdi, večini teh ljudi le oddaljila (z izjemami seveda, kot so na primer mladi Benečani, ki so obiskovali dvojezično osnovno šolo v Špetru, ali otroci v Kanalski dolini, ki hodijo k pouku slovenščine v Slovenskem kulturnem društvu Planika v Ukvah ali pa so deležni ur slovenščine, ki so jo pred kratkim uvedli tudi na Trbižu). Značilno je, da se starejši ljudje pogovarjajo v narečju ali celo v neverjetno lepi knjižni slovenščini (naučili so se je v cerkvi, pri šolskih sestrah, v stikih s prebivalci slovenskih krajev, ki so jih obiskovali na svojih trgovskih poteh, kot krošnjarji, brusači itd.) ali pa vsaj knjižno ali pogovorno slovenščino razumejo, njihovo vnuki pa večinoma znajo samo italijansko. Starejši ljudje so navadno veseli, če imajo priložnost pogovarjati se slovensko, nekateri sami od sebe povedo, da so.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani