nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Po neštetih prošnjah producenta, naj se že loti ekranizacije krščanske tematike, pobegne na Sicilijo in sreča kopico čudaških likov, se zaljubi v prinčevo hčerko in jo mimogrede reši pred poroko z vnaprej določenim ženinom. Bellocchio se ne ozira na linearnost, logiko in nedokončanost pripovedi; Režiser porok skozi serijo navidez nepovezanih sanjskih sekvenc o ljubezni, svobodi in fascinaciji do filma pove več kot marsikateri »tezni« film.
Bellocchio je v šestdesetih letih skoraj lastnoročno (no, s pomočjo bolj poetičnih in nepravično izpostavljenih levičarskih somišljenikov Bertoluccija in Pasolinija) preoblikoval podobo italijanskega filma in prispeval ključni film obdobja, Pest v žepu (I pugni in tasca, 1965), radikalen portret amoralnosti, odtujenosti in inercije v malomeščanski družini, za katerega je zbral denar iz »preklete« družinske blagajne, iste družine, ki jo bo v svojem prvencu artistično skalpiral.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani