nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Ravno pomanjšana lutka daje mero celotni uprizoritvi, ki je stlačena na majhen oder, kot da parodijo gledališke »škatle« z zaveso spredaj in (zatikavim) bleščečim ozadjem, z majhnimi, žepnimi inštrumenti, otroškim klavirčkom in pomanjšano tolkalsko baterijo, in se nam v tem pomanjšanem svetu tudi carverjevske usode zdijo nekako žepne, manj zavezujoče in zaradi distance tudi duhovite. Še toliko bolj, ker so spremljane s humorno glasbo Zuckerman Tria, v katerem je frontman in tisti, ki prevzema, pogosto tudi peto in stilizirano, moško vlogo v ljubezenskih dialogih,, ki se nam kaže kot multipraktik; če so najmočnejše orodje pripovedovani deli, pripadajo njemu glasbeni del dialoga z gledališčem, pa tudi številne drobne intervencije, duhoviti glasbeni komentarji, ki so spremljani tudi z gestikulacijo in mimiko, ki bolj kot na ekspresijo stavi na svojevrsten distanciran, komentirajoč in potujevan minimalizem.
Sploh je glasba najmočnejši del te gledališke burleske, saj vsi trije
glasbeniki imenitno in duhovito preigrajo vso zgodovino ameriške glasbe od bluza do skaja, prek waitsovskih in revijskojazzovskih vložkov, duhovito, udarno, prepoznavno, zgoščeno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani