nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Če je Universalove horror serije le za vzorec (pogrešamo vsaj Fantoma opere, Drakulo, Nevidnega človeka in Črno mačko ter seveda preostali veliki ikoni žanra, Lona Chaneyja in Belo Lugosija), je drugi konkretnejši sklop, pregled t. i. Horrorja, opusa angleške produkcijske hiše, ki je od druge polovice petdesetih do sredine sedemdesetih let nanizala več kot sto petdeset naslovov in nemalokrat - tudi z neortodoksnimi načini promocije - šokirala puritansko angleško javnost, bolj obsežen. Minipregled produkcije studia lahko poimenujemo tudi hommage Terenceu, enemu najbolj profiliranih in najproduktivnejših »hišnih« režiserjev, čigar dela sestavljajo kinotečni pregled Hammerja, vključno z obema prelomnima in nespregledljivima mejnikoma, Frankensteinovim prekletstvom (1957) in Drakulo (1958), ki najlepše definirata ikonoklastično, bolje rečeno arogantno držo Hammerjeve šole, ki se v produkcijsko zglednih, praviloma krvavih in erotično sugestivnih delih - največkrat
predelavah Mary Shelley in Brama Stokerja - ni zmenila za pravila (ali moralo) literarnih predlog in je prosto prirejala pripovedne krivulje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani