nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
In res imamo potem pevske, ki jih večinoma odpojejo mlajše estradne pevke, in zborovske dele. Predvsem so ti glasbeni vložki, ki imajo v uprizoritvi tudi kvantitativno pomembno mesto, spremljani s poudarjeno koreografiranimi nastopi skupine bakhantk, ta del podpisujeta M. in V., v katerih se iz strogih in zapetih deklet počasi lušči njihova primarna, divja natura, njihovo postopno odmetavanje konvencij je slačenje do bistva in takrat se nam entuziastke kažejo kot skrivnostna druga, temna celina, tudi vizualno in ikonografsko se napajajo tam (kar mi je blizu).
Ob uprizoritvi se nam kar sama ponuja primerjava z Buljanovo postavitvijo Svetinovega Ojdipa v Kolonu, ki enako spaja staro grščino in balkansko glasbeno tradicijo, pevsko estrado in gledališče; razlika je verjetno predvsem ta, da se Ojdip napaja in naslaja iz divjega, žurerskega in telesnega, prvinsko dionizičnega, Bakhantke pa ostajajo formalizirane in bližje apoliničnemu, pridušenemu, estetiziranemu, zato so
mestoma ekstenzivne; če se Ojdip preliva čez rob, poplavlja, potem zadnje doživijo svojo implozijo in operno, patetično, intatično (-ekstatično) in edwoodovsko implozijo v trenutku anagnorizisa, tragiškega prepoznanja pri Agavi, ki jo odigra in odpoje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani