nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Splezati iz 70 metrov globokega brezna bi bilo brez vrvi in pomoči z vrha za neizurjenega človeka kratko in malo nemogoče, in kdor bi se iz jame zaman drl za zadnjimi odhajajočimi, bi ga prej ali slej doletela usoda srne, ki je najbrž že pred tedni zgrmela v brezno, zdaj pa je zaudarjajoči vonj njenega trupla pozdravil vsakega, ki je po nekaj minutah lebdenja na vrvi spet začutil trdna tla pod nogami. Medtem ko so ti noge bingljale v prazno in si se počasi poslavljal od dnevne svetlobe - na stenah kamnitega lijaka pa si vse jasneje videl svetlobni krogec čelne svetilke, ki so ti jo za popotnico prižgali že na površju - je mimo tebe priletel kak suh list in se počasi, a še vedno hitreje kot človeški tovor na vrvi, odvrtinčil proti dnu. Lijak se je kmalu razširil v velikansko podzemno dvorano in še preden je v tvoje nosnice prodrl jedki vonj crkovine, se je oko razveselilo skorajda božičnega prizora: iz teme so sijale drobne lučke, seveda je šlo za
čelke in karbidovke na glavah jamarjev in gostov, ki so stegovali vratove kvišku v pričakovanju novega prišleka.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani