nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
In dirigent, po katerem se rojeva pristna privzdignjenost vseh, gestus drame, že v viharni »eskpoziciji« (vznemirljivi uverturi), v recitativnem podajanju z napeto orkestrsko interpunkcijo, s slikovito retorično figuraliko, z vzburjenim, a tudi pietetno pridušenim komentarjem (godala v prizoru Ferdinandovega obupa), s celostnim, konciznim ritmičnim dihom, z razcvetenim zvokom (pomemben prispevek čembalista Marchiola) in navsezadnje z velikimi, rahločutnimi soli v zadnjem prizoru oz. v koncertantnem finalnem kvartetu (koncertna mojstrica Muriel Cantoreggi, violončelist, flavtist, fagotist Paolo).
Vse štiri operne vloge so bile izoblikovane plastično: »zapuščena« z žametnim mezzosopranom Iven; njena nevedna, (Henrikovo) ljubezen odkrivajoča sestrica z mladostniško prezenco in vživetostjo sopranistke Sylvie Nopper; Konstančinega zvestega moža je s ponotranjenim, malone ganljivim, četudi ne v slehernem hipu intonančno brezhibnim patosom upodobil tenorist-Jürg Rickenbacher,
njegovega vdanega in preudarnega prijatelja pa karakterno sproščeni baritonist- (spominjajoč - tudi po timbru - na Preya).
je v erotičnem razmerju z glasbo, njegov je nalezljiv, še bolj pomembno je, da govori razodevajoče, najsi bo s Haydnom ali z.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani