nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Nato skuša Ojdipa iz njegovega časa (ki ga, denimo, evocirajo pesmi v stari grščini) potegniti tudi v današnji čas, ne zgolj z zunanjimi, morda zgolj dekorativnimi sredstvi (zlasti s kostumografijo Gecan), temveč tudi s strukturnimi elementi, denimo izvrstnim glasbenim miksom () in plastično koreografijo (), še posebno pa na neke vrste izjavljalno-ideološkem planu, po eni strani z očitno disperzijo dogajanja in po drugi strani z zgoščevalno dramaturško ekonomijo, ki se najmočneje kaže v prehodih, ter z domala doslednim brisanjem ustaljenih hierarhij in meja, tako družbenih kot telesnih oz. erotično-seksualnih. V tem, tako se zdi, je vsebovana tudi tokratna interpretacija Ojdipovega arhetipa oz. mita: delno že samo v razvezani formi, delno pa v ideji, da se je treba Ojdipu danes približ(ev)ati z razpustitvijo nekdanjih (tradicionalnih dramaturških, pa religiozno-fatalističnih, celo psihoanalitskih) robov, pri čemer naj finalni, skorajda katarzični učinek, vendarle ne bi izostal. Namen
je razberljiv, rezultat pa se na trenutke sprevrže v povsem pleonastični (dionizični?) odrski kaos, v katerem se, kot rečeno, najbolje znajdeta zvok in gib.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani