nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
In tudi pri nas bi se morali počasi naučiti bolje spoznavati kandidate za najvišja sodniška mesta, njihovo strokovno kvalificiranost in nazorsko usmerjenost - oboje pa spoznavati predvsem iz njihovega dotedanjega dela, ne iz formalnih podatkov in deklaracij ali celo šele iz tega, katere politične kandidate so morda kdaj javno podprli.
Če poskušam logično nadaljevati Zobčevo prej citirano ponazoritev, bo tudi iz tega morda bolj jasno razvidno, kje vidim nevarnosti ali morebitne pasti v takšnem ravnanju: ali naj bi bilo torej dobro, da javnost nazorno vidi, da je v vrhovnem sodišču poleg sodnikov, ki svoje nazorske in/ali politične opredeljenosti ne ponujajo vsem na ogled, tudi npr. pet takih sodnikov in sodnic, ki se ne ženirajo javno podpreti izrazito ΄»desnega΄« kandidata za ljubljanskega župana? Priznam sicer: doslej prevladujoča ΄»sramežljivost΄« ali ΄»mimikrija΄« glede širšega poznavanja različnih nazorskih usmeritev sodnikov je bila
pri nas tolikšna, da v tako nenormalnih razmerah celo takšna demonstrativna poteza v bistvu lahko deluje (ali bi vsaj morala delovati) predvsem osvežujoče.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani